We use cookies to personalise content and ads, to provide social media features and to analyse our traffic. Read more…
Friday
30
MAR

Maratonsko branje nove knjige Nataše Velikonja - Preveč vljudna

20:00
01:00

Get Directions

Category
#var:page_name# cover

BEREMO:
Gabriela Babnik
Cvetka Bevc
Lukas Debeljak
Nina Dragičević
Marko Karlovčec
Majda Kne
Dejan Koban
Nina Kokelj
Barbara Korun
Meta Kušar
Anja Novak
Iztok Osojnik
Tibor Hrs Pandur
Ivo Svetina
Maja Vidmar
...in drugi.

Pisateljica in kritičarka Gabriela Babnik je v dnevniku Delo uvrstila knjigo Nataše Velikonja Preveč vljudna med knjige leta 2017. Literarni kritik Marko Elsner Grošelj je za Radio Ars napisal, da gre za najbolj izzivalno knjigo lanskega leta. Knjiga je uvrščena na letošnji festival Pranger. Petnajst literarnih kritikov in kritičark jo je v vsakoletni analizi Centra za slovensko književnost uvrstilo med deset najboljših knjig lanskega leta.

Pesniška zbirka Preveč vljudna, ki je izšla konec leta 2017 kot ena od zmagovalk literarnega natečaja založbe Hiša poezije v ciklu Sončnice, nadaljuje pesniško oblikovan družbeni komentar, ki ga s prepoznavno mešanico liričnosti in družbene kritike ustvarja v svojih delih Nataša Velikonja. Gre za avtobiografsko pisanje, skrajno individualizirano pozicijo lezbične intelektualke, ki naletava ob različne plasti mikrooblasti. To je tudi tema njene tokratne pesniške zbirke.

Ta mikrooblast je raztegnjena preko vseh področij intimnega in družbenega življenja, prisotna je povsod, ne le v konvencionalnih središčih represivnega delovanja, temveč tudi tam, kjer bi lahko pričakovali sožitje, podporo, bratstvo in sestrstvo, upor, odpor, skratka, tudi v ljubezni, prijateljstvih, emancipatornih gibanjih, manjšinskih skupnostih, manjšinskih scenah, tudi pri njihovih podpornikih, deklariranih borcih za boljši svet. Zato je objem družbene hipokrizije toliko bolj totalen in strupen, kajti izhoda prav zaradi vseprisotnosti represivnih mehanizmov in zlaganosti prizadevanj za ta boljši svet ni. Družbeno delovanje, na katerem bi lahko temeljila sprememba, je prepredeno z osebnimi psihopatologijami, nereflektiranimi kolonialističnimi identifikacijami in torej z neverodostojnostjo, kritično slepoto, nemo oblastjo, ki pravzaprav omejuje družbeni napredek. Avtorica z analizo izvajanja oblasti in hegemonije izriše mnoge specifične oblike družbene hipokrizije, ki bi jim nekoč lahko rekli konformizem, danes pa še to ne več, saj ne gre več niti za logiko oblikovanja dolgotrajnejše strukture, temveč za zgolj trenutno, hipno zadovoljitev oblastnega, egomaničnega refleksa. Ta vsesplošna družbena shizofrenija, ta igra brez pravil, vodi v družbeni kaos, nenehno konfliktnost, vojno vseh proti vsem, predvsem pa v družbeno regresijo. Avtorica »razpira družbeno telo, z jezikovno preciznostjo praska po njegovem tkivu in izvaja obdukcijo družbenega«, je napisala pisateljica in skladateljica Nina Dragičević v oceni knjige za Radio Študent. Skladno s tem tudi diskurzivno prelamlja z družbeno korektnostjo.
* avtor objavljene fotografije je Tihomir Pinter