We use cookies to personalise content and ads, to provide social media features and to analyse our traffic. Read more…
Thursday
12
APR

Uporaba georadarja pri geomorfoloških raziskavah na krasu

17:30
18:30
Oddelek za geologijo
Event organized by Oddelek za geologijo

Get Directions

Category
#var:page_name# cover

Spoštovani,
Slovensko geološko društvo vas vabi na predavanje Teje Čeru z Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje NTF z naslovom: "UPORABA GEORADARJA PRI GEOMORFOLOŠKIH RAZISKAVAH NA KRASU."

Teja Čeru je od leta 2014 mlada raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti in pod mentorstvom prof. dr. Andreja Gosarja pripravlja doktorsko disertacijo s področja geofizike. Njeno delo je usmerjeno v uporabo georadarja kot komplementarne metode pri geoloških in geomorfoloških raziskavah na krasu. Pri raziskavah uporablja predvsem nizkofrekvenčno (50 MHz) inovativno RTA anteno, ki omogoča raziskave tudi na težko prehodnih območjih in ima večji globinski doseg, ter dopolnilno še klasično 250 MHz anteno.


Povzetek predavanja:
Kras v Sloveniji predstavlja pomemben delež površja in je zato predmet številnih raziskav, tudi zaradi vse večjega zavedanja pomena razumevanja kraških procesov za zaščito podzemne vode in izogibanju različnim nevarnostim, ki so posledica zakrasevanja. Ker je površje krasa posledica součinkovanja tako površinskih kot podzemnih procesov, ki so kompleksni in zelo heterogeni, nam geofizikalne metode pomagajo raziskovati podpovršinski del kraškega sistema in tako pripomorejo k boljšemu razumevanju tega sistema kot celote.

Uvodni del predavanja bo namenjen predstavitvi uporabe geofizikalnih metod pri različnih raziskavah na krasu, s poudarkom na georadarju in obravnavi njegovih prednosti in omejitev za raziskave na krasu. Jedro predavanja pa bo prikaz rezultatov s poudarkom na raziskavah brezstropih jam in vrtač. Nekoč podzemne kraške jame so zaradi procesa denudacije prešle na površje. So del kraškega površja in jih imenujemo brezstrope (denudirane) jame. Zaradi površinskih procesov je njihova primarna oblika močno spremenjena in tako nemalokrat težko razpoznavna. S pomočjo informacij o podpovršju, pridobljenih z georadarjem pa lahko nekatere površinske oblike (vrtače, podolgovate depresije, dolinske oblike depresij) med seboj povezujemo v enoten jamski sistem, kjer te povezave na površju niso očitne in tako ugotavljamo izvor in nastanek površinskih oblik.


Predavanje bo v četrtek, 12. 4., ob 17.30 na Privozu 11, v predavalnici P-02 Oddelka za geologijo NTF.